Naše Juhe

Ni ga čez govejo juho! Že ko se kuha, v hiši zadiši po domačnosti. Je ena prvih stvari, ki bi jih radi jedli, ko se s popotovanja vrnemo domov. Ko je zunaj mraz, nas pogreje, kadar se nas loteva bolezen, nam da energijo.

Goveja juha je stalnica na jedilnikih slovenskih gostiln. Pri nas po goveji juhi diši že od konca 18. stoletja. Verjetno jo je pri nas jedel tudi avstroogrski cesar Franc Jožef I., ki se je ustavil prav v naši gostilni, poskusil klobaso in bil nad njo tako navdušen, da jo je poimenoval kranjska klobasa.

Recept je del naše družinske tradicije. Še danes jo delamo tako, kot je babico Slavko naučila njena babica: iz najboljših kosov mesa in sveže zelenjave z okoliških vrtov. Za slastno govejo juho sta potrebni le dve stvari: potrpežljivost za dolgo in počasno kuhanje ter ljubezen. Oboje imamo.

V časih naše babice Slavke so jedi kuhali iz mesa, ki je bilo pri hiši. Goveda niso imeli pri vsaki hiši, imeli pa so kokoši. Kokošjo juho so zato kuhali pogosteje kot govejo.

Že od nekdaj je kokošja juha veljala za krepčilno in je bila zdravilo, ki je povrnilo moč bolnim, slabokrvnim in porodnicam. To velja še danes — njen intenzivni vonj in bogat okus nas potolažita, nasiti nas in nam da moč.

Recept za kokošjo juho je del naše družinske tradicije. Še danes jo pripravljamo tako, kot je babico Slavko naučila njena babica: iz kokoši, ki so cele dneve na travnikih, in sveže zelenjave z okoliških vrtov. Kuhamo jo počasi in z ljubeznijo — bo k vam prinesla vonj po starih časih in obudila spomine na brezskrbno mladost ter babičino gostoljubje.